Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Objavljeno 07.02.2014 ob 12:30 v naslednjih kategorijah: Novice šole, Dogodki

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

(F. Prešeren)

Slovenski kulturni in državni praznik je dela prost dan, ki ga praznujemo 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na naši šoli smo letos Prešernov dan obeležili v petek, 7. februarja 2014. Dijaki so z mentoricama mag. Natali Borinc in mag. Ingrid Slapnik pripravili kratek kulturni program, dijaki 1. a pa so skupaj z mentorico prof. Metko Mestnik dogajanje popestrili z branjem knjig v različnih kotičkih šole v okviru projekta Rastem s knjigo.

Namenimo še nekaj besed največjemu geniju slovenskega naroda. France Prešeren se je rodil leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Na Dunaju je študiral pravo, a s tem ni ustregel materini želji, da bi postal duhovnik. Leta 1824 je pisal pismo staršem, v katerem jim je sporočil, da se je dokončno odločil za študij prava. Zgodaj je začel pesniti. Sprva je njegovi poeziji zelo nasprotoval Kopitar, podpiral pa ga je Matija Čop. Bil je človek dvoma, razočaranja nad življenjem, a tudi vere, upanja in vztrajanja. Njegovo življenje sta zaznamovali dve ženski. Prva je bila bogata trgovčeva hči Primičeva Julija, ki je njegovo ljubezen zavračala, a je postala njegov pesniški ideal – muza. Druga ženska je bila ljubljanska perica Ana Jelovškova, s katero je imel tri nezakonske otroke.  Odrasla je le hči Ernestina. Leta 1828 je Prešeren postal doktor prava. Prošnjo za samostojno advokaturo so mu odobrili šele šestič v Kranju. Vse druge prošnje so bile zavrnjene, kajti avstrijske oblasti so ga razglasile za državi nevarnega človeka. Ko je odpiral svojo advokaturo, je bil moralno zlomljen. Doživel je poraz v ljubezni, poklicu in prijateljstvu. Najboljša prijatelja Andrej Smole in Matija Čop sta zgodaj umrla. Edina, ki mu je dajala možnost uveljavitve, je bila poezija.

Njegovo umetniško ustvarjanje delimo na tri obdobja, in sicer na mladostno, zrelo in pozno.

Iz prvega obdobja (1824―1828) so najbolj znana dela: Povodni Mož, Dekletam in Zvezdogledan. V drugem obdobju je pesnik dozorel ob hudih preizkušnjah zaradi izgube prijateljev in nesrečne ljubezni. Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Gazele, Glosa in Krst pri Savici so najpomembnejša dela pesnikovega zrelega obdobja (1828–1840). Pesnik je prevzel romantičen pogled na življenje in zavestno uvajal nove pesniške oblike, kot so: gazela, glosa, sonet, sonetni venec, itd. Njegovo pozno obdobje je bil čas po letu 1840. Prešeren se je pomiril po hudi življenjski krizi. Zatekel se je k preprostim oblikam, opustil visoke romantične teme in se posvetil vsakdanjemu življenju. Najpomembnejša dela, ki so nastala v tem času, so: Zgubljena vera, V spomin Andreja Smoleta, Neiztrohnjeno srce in Zdravljica. Leta 1847 so izšle njegove Poezije, a žal je pesnik dve leti kasneje umrl 8. februarja.

 

Članica novinarske ekipe SŠGT Celje

Nika Aubreht, 2. a

Vabljeni k ogledu utrinkov tega dne.

Vpis v 1. letnik

 

Vsem kandidatom, ki bodo na našo šolo sprejeti po 2. krogu, sporočamo, da bo vpis na naši šoli v torek, 14. 7. med 9. in 12. uro.

V kolikor se ga v tem času ne morete udeležiti, lahko pridete v sredo, 15. 7. med 9. in 11. uro ali me pokličete na 03-42-55-484 v svetovalno službo SŠGT Celje.

mag. Vida Lončarič, prof.