Svetovni dan hrane

Danes, 16. 10. 2008, je minilo že triinšestdeset let, odkar se je ustanovila Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) pri združenih narodih. Od takrat naprej ta dan po vsem svetu obeležimo kot svetovni dan hrane.

Tema letošnjega svetovnega dneva hrane se glasi:

»Varujmo hrano sveta – izzivi klimatskih sprememb in bioenergije«.

Pozornost k letošnjemu dnevu hrane usmerjajo predvsem visoke cene hrane. V zadnjem času so se le te zelo povečale in zaradi tega smo prizadeti vsi, najrevnejši pa najbolj.

Po zadnjih podatkih Svetovne banke se je cena pšenice v zadnjem letu in pol po svetu zvišala za 181 odstotkov, cene hrane pa so se na globalni ravni zvišale za 83 odstotkov. V samo dveh mesecih so cene riža dosegle zgodovinski rekord s 75-odstotno rastjo na globalni ravni, na nekaterih tržiščih pa celo višjo. Cena štruce kruha se je v večini revnih držav v enem letu več kot podvojila.

Že v tem letu poročajo o številnih nemirih in vojnah zaradi hrane, ki jo nekateri že imenujejo nova nafta.

Zaradi drage hrane so izbruhnili nemiri med drugim tudi v Egiptu in na Filipinih, v Pakistanu in na Tajskem skladišča hrane pred plenjenjem varujejo vojaki. Na Haitiju je zaradi nemirov, ki so izbruhnili zaradi dragega riža, fižola in jedilnega olja, padla vlada. Hkrati je Haiti tudi ena najrevnejših držav v Ameriki, kjer okoli 80 odstotkov ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Cena riža, fižola in sadja je v zadnjem letu narasla tudi do 50 odstotkov.

Po navedbah Svetovne banke (The World Bank) dražijo hrano trije temeljni dejavniki:

• naravne katastrofe,
• čedalje večje povpraševanje po hrani predvsem Kitajcev in Indijcev ter
• uporaba nekaterih prehrambenih surovin v procesu izdelave biogoriv.

Globalno segrevanje in povečana poraba biogoriv bo tako povečala število lačnih in podhranjenih krepko čez 923 milijonov; to pomeni, da je od sedmih ljudi eden lačen.

V večini držav, ki pridelujejo riž (Indija, Kitajska, Vietnam, Egipt) so sprejeli omejitve glede njegovega izvoza. To pa je uvoznike, kot so Bangladeš, Filipini in Afganistan, hudo prizadelo.

Mnoge organizacije se trudijo, da bi bilo na svetu dovolj hrane za vse oz. da bi bila pravično razdeljena med vse prebivalce zemlje. V letošnjem letu so v ta namen organizirane številne prireditve in kampanije kot so: solidarnostna kampanija »profesionalni nogomet proti lakoti«, v kateri sodeluje 28 evropskih profesionalnih nogometnih lig ( posebej pa sta se izpostavila Roberto Baggio in Raul Gonzales), v Rimu bo potekal filmski festival na temo prilagoditve klimatskim spremembam, v Tirani bo klasični koncert italijanskega pianista Giovannija Belluccija, organiziran je tudi tki. »tek za hrano«, v katerem sodelujejo številni znani atleti in športniki. Tudi številne druge znane osebnosti se izpostavljajo kot ambasadorji FAO in se po svojih močeh trudijo proti lakoti na svetu.

Klimatske spremembe bodo zaradi svojih vplivov na rastline in s tem posledično na količino hrane hočeš nočeš narekovale napredek človeštva v 21. stoletju.

ALI BO LAKOTO REŠILA GENSKO SPREMENJENA HRANA?

Po nekaterih teorijah gensko spremenjena hrana povečuje tveganje za razvoj raka, pripisujejo ji krivdo za povečano pojavnost alergijskih bolezni in tudi slabljenje imunskega sistema. Na drugi strani v rabi genskega inženiringa v kmetijstvu mnogi vidijo rešitev za ekološko krizo, ki je posledica industrijskega kmetijstva, in s tem rešitev problema lakote v svetu. Prednosti genskega inženiringa v poljedelstvu naj bi se kazale v znatno manjši potrebi po uporabi pesticidov, ki onesnažujejo okolje, izboljšanih tehnikah shranjevanja hrane, izboljšanju njene kakovosti in povečanju donosa na podnebno neustreznih območjih.

Še vedno pa ni možno z natančnostjo opredeliti problemov, ki izhajajo iz proizvodnje in uživanja gensko spremenjenih živil, predvsem zato, ker primanjkuje dolgoročnih poskusov. Gensko spremenjeni izdelki so vsekakor novost, ki bo vplivala na človekovo zdravje in življenjsko okolje. Za zdaj še ni dovolj raziskav, ki bi lahko potrdile neškodljivost tovrstnih izdelkov.

Zaradi lakote se na jedilnikih številnih ljudi v ruralnih predelih jugovzhodne Azije pojavlja tudi zelo nenavadna hrana kot so: pajki, hrošči, kače, žabe, mravlje in muhe.

V odročnih predelih Kambodže pa je podganje meso, ponavadi pečeno, z dodanim česnom in zelenjavo, že dolgo visoko cenjena specialiteta.

Večji del Slovencev nas je lahko srečnih, ker ne občutimo lakote in nam ni potrebno izbirati nenavadne hrane.

Tudi z dijaki smo razmišljali ob teh temah in zato je nastala razstava, na kateri smo  predstavili že zgoraj omenjene probleme v zvezi s hrano po svetu. Poleg razstave smo na naši šoli obeležili svetovni dan hrane še z okrožnico po šolskem zvočniku, s katero smo poskušali ozavestiti temo svetovnega dneva hrane 2008.