23. oktober - dan mola

Gre za tisti mol, ki se ga spominjamo (ali pa tudi ne) iz kemije. Osvežimo spomin: Če poznamo relativno atomsko maso Ar ali relativno molekulsko maso snovi Mr in odtehtamo prav toliko gramov te snovi, lahko povemo, koliko atomov oziroma molekul je v tej množini.

Kadar kupujemo veliko število majhnih reči, pogosto uporabljamo števne enote. V trgovini z železnino ne kupujemo posameznih žebljev, kajti prodajajo jih v enotah po deset, dvajset … Prodajalec posameznih žebljev ponavadi ne šteje, ampak jih stehta. Če poznamo maso desetih žebljev, lahko določimo maso recimo petdesetih in jih odtehtamo brez štetja.

Tudi kemiki štejejo atome s tehtanjem, podobno kot prodajalci žeblje. Atomi so veliko manjši kot žeblji, zato so števne enote veliko večje. V kemiji uporabljamo enoto mol, ki predstavlja 602 000 000 000 000 000 000 000 delcev. Mol je enota za množino snovi. Za boljše razumevanje si oglejmo spodnja primera. Natrij sestoji iz posameznih natrijevih atomov. Njegova Ar je 23. Če odtehtamo 23 g natrija, ta masa vsebuje 1 mol natrijevih atomov.

Voda sestoji iz molekul. Njena formula je H₂O. Njena Mr je 18. Če imamo v čaši 18 g vode, je v čaši 1 mol molekul vode. Zakaj ravno 23. oktober, pa nam postane jasno, ko se spomnimo, da je v enem molu 6,02 x 1023 atomov ali molekul te snovi. Številka se imenuje Avogadrovo število (Amadeo Avogadro, 1776 – 1856), 10 in 23 pa pomenita mesec in dan. Če želimo biti še posebno natančni, moramo dan mola praznovati od 6:02 zjutraj so 6:02 zvečer, ampak nekateri menijo, da je to že pretiravanje …

Urška Močnik, prof.

Viri:

1. Življenje in tehnika, revija za poljudno znanost, september, 2009
2. Holman, John: Svet snovi. Založba Obzorja, Maribor, 1998
3. http://www.moleday.org/
4. http://www.minet.si/