NARAVOSLOVNI DAN ZA OŠ PODČETRTEK

oktober 25th, 2009

NARAVOSLOVNI  DAN  ZA OŠ  PODČETRTEK

Za četrtek, 15. 10. 2009, so se nam osnovnošolci 9. razredov osnovne šole Podčetrtek, najavili na naravoslovni dan. Za njih je bilo to posebno doživetje, vsaj upamo tako, ker nimajo pouka vsak dan na srednji šoli. Nekaj drugačnega pa je to pomenilo tudi za naše dijake in učitelje.

V začetku so bili zelo zadržani.

Predstavili smo jim šolo, jih razdelili v tri skupine, nato pa so se z našimi lokalnimi vodniki odpravili na delo v tri različne delavnice.

IMG_0298

Prvi so se odločili za delavnico gospoda Voha, ki jo je pripravil s svojimi kuharskimi animatorji kar v šolski restavracijski kuhinji.

IMG_0300

Tja so se napotili smelo za svojo vodnico Katjo iz 4. Č.

Pridno so poslušali gospoda Voha, stisnjeni v skupinico in vse je bilo v redu, dokler jim gospod Voh ni pokazal pravih nožev, ki so jih čakali pripravljeni za uporabo. Kar nehote so skrili svoje roke.

IMG_0301

A kuharji se ne dajo in poprijeti bo treba za delo, če naj nastanejo dobrote še pravočasno.

IMG_0302

IMG_0303

Rezanje, sekljanje, gnetenje, … , vse najprej pokažejo naši dijaki, učitelj, a nato poprimejo še učenci iz Osnovne šole Podčetrtek.

Najprej malo boječe, nato se razživijo, poprimejo za delo in vidi se, da so doma v turistično dobro razvitem kraju, kjer znajo sokrajani med seboj uspešno sodelovati in so vse ovire premagane kar hitro.

Brez dela ne ostanejo niti njihove spremljevalke, učiteljice. Aktivno se vključijo v delo in prijazno sodelujejo s svojimi učenci.

IMG_0309

Tudi one so se naučile nekaj novega.

Medtem se dogaja tudi v  delavnici na drugi strani šole.

IMG_0306

Tam prof. Močnikova, s pomočjo fizike, z učenci iz Podčetrtka ugotavlja, zakaj so polarni medvedi beli!

Ni tako enostavno. Še bistre glavice so postale malo tišje, a prof. Močnikova jih zna spodbuditi k sodelovanju in počasi se prikopljejo do pravih ugotovitev.

Učiteljice so med potekom delavnic te zamenjale v celoti in prisostvovale vsem trem.

IMG_0305

Ker je bila z učenci iz osnovne šole tudi njihova pomočnica ravnateljice, ki je tudi sama naravoslovka, je razumljivo, da se je še zlasti rada zadržala v naravoslovnih delavnicah.

Zanimivemu pouku fizike pa so z veseljem prisluškovali tudi naši vodniki, tako tisti, ki  so šele v 1. letniku, kot tudi starejši.

IMG_0304

Tudi oni so veseli, da se fizike na naši šoli večkrat učijo skozi poizkuse in ne le s formulami, a kaj ko so te tudi potrebne.

Laboratorij je vedno ena tistih učilnic, ki se jih drži sloves skrivnostnosti. Nikoli ne vemo natančno, katere snovi so vstopile in  kaj bo tisto, kar bo izstopilo.

IMG_0307

A tokrat je bil laboratorij predvsem prepojen z vonjavami, ki so opajale učence in učitelje in jih žal ne moremo prenesti na sliko, da bi z njimi zaposlili še kakšno čutilo več.

IMG_0308

Zato pa so bili močno zaposleni vsi v tej delavnici, ki sta jo vodili prof. Vesna Navodnik in gospa laborantka. Na prvi pogled so delovali, kot pravi kemiki in takšne so bile tudi njihove kremice.

Pri delu so bili vestni in natančni in izvedeli so, da je znanje kemije tudi osnova za dobra strokovna znanja pri poklicih za katere izobražujemo na naši šoli.

IMG_0310

Čeprav so učenci OŠ Podčetrtek prišli k nam na naravoslovni dan, pa so lahko z dijaki vodniki pokukali v vsak kotiček naše šole.

IMG_0312

Takole so prisostvovali pri pouku turizma, ki ga je imela prof. Kokoleva. Ker je turizem pri njih doma, so kar nekaj znanja o turizmu imeli tudi sami.

Učence je v vseh delavnicah obiskal tudi gospod ravnatelj.

Skupni zaključek naravoslovnega dne je bil v učilnici kuharstva, kjer so se zbrali vsi, ki so ta dan sodelovali na naravoslovnem dnevu ali pa ga pripravljali.

IMG_0313IMG_0314IMG_0315

Mize so se šibile pod težo pripravljenih dobrot. Z obrazov se je zrcalilo zadovoljstvo ob nastalem in spoznanem. Udeleženci kar niso zbrali dovolj poguma, da bi pojedli vse, kar so pripravili, zato so nekaj malega dobili še za sladke spomine na našo šolo s seboj. Tudi za čas, ko bodo še enkrat premislili, če le ne bi bilo dobro, da se odločijo za našo šolo v letu, ko so pred težkimi poklicnimi odločitvami.

Želimo vam dobre odločitve in lepe spomine na nas!

Zapisala:

Mag. Vida Lončarič, prof.

GTZ 2009 MARIBOR

oktober 21st, 2009

img15152[2]

NAŠI DIJAKI SO  TEKMOVALI NA 56. GTZ V MARIBORU

Tekmovanje dijakov srednjih šol za gostinstvo in turizem Slovenije in študentov višjih in visokih strokovnih šol – smer strežba

Tekmovali so:

KRISTJAN KLANČNIK 3. A

VALENTINA HROVAT 3. A

ADRIJANA PINTAR 1. E

MENTOR:

ROBERT ŠTOJS

EKIPA STREŽBE Z MENTORJEM

EKIPA STREŽBE Z MENTORJEM

DOSEGLI SO:

ZLATO MEDALJO

Tekmovanje dijakov srednjih šol za gostinstvo in turizem Slovenije in študentov višjih in visokih strokovnih šol – smer kuharstvo

Tekmovali so:

MARKO MARGAJNE 4. A

LUKA BOŽIČ 4. A

DOMEN KOROŠEC 3. A

MENTOR:

KAMERIČKI NATAŠA

DEL EKIPE PRIPRAVLJA JEDI

DEL EKIPE PRIPRAVLJA JEDI

DEL EKIPE PA SESTAVLJA MENU

DEL EKIPE PA SESTAVLJA MEN

DOSEGLI SO:

BRONASTO MEDALJO

Tekmovanje dijakov srednjih šol za gostinstvo in turizem Slovenije in študentov višjih in visokih strokovnih šol – smer turizem

Tekmovali so:

MOJCA GOSTEČNIK 4. C

BARBARA GOMBAC 3. C

ŽIGA VERŠEC 3. B

MENTORICA:

SUZANA KLAUS

EKIPA TURIZMA Z MENTORICO

EKIPA TURIZMA Z MENTORICO

DOSEGLI SO:

BRONASTO MEDALJO

Na tekmovanju dijakov srednjih šol – smer turizem se je pomerilo 9 ekip. Vodja tekmovanja Janko Štruc (SŠGT Maribor) je pripravil naloge, v katerih so dijaki pokazali nekaj svojega znanja in iznajdljivosti. Izračunati so morali ceno počitnic družine, ki je pri agenciji Kompas rezervirala počitnice na otoku Lošinju, prepoznati so morali turistične značilnosti nekaterih slovenskih turističnih krajev, sire po svetu, turistične znamenitosti Amsterdama, evro-kovance posameznih držav in značilnosti gostitelja Term Maribor. Nad pravilnostjo tekmovanja je bdela ocenjevalna komisija: mag. Helena Cvikl, Miro Pretnar in Polona Frajzman. Dijaki SŠGT Maribor so pripravili glasbene in plesne točke, ki so popestrile dogajanje in odganjale tremo tekmovalcev.

Vsi rezultati so neuradni.

Vse podrobnosti ostalih tekmovanj si lahko ogledate na:

http://gtzslovenije.gzs.si/slo/

Uradni rezultati tekmovanj so na:
http://gtzslovenije.gzs.si/slo/rezultati_tekmovanj

ŠE NEKAJ FOTO UTRINKOV IZ TEKMOVANJA IN PODELITVE

Sestavljanje menu-ja in priporočanje vin

Sestavljanje menu-ja in priporočanje vin

Kuharji v akciji

Kuharji v akciji

Gostje so prišli

Gostje so prišli

Prezentiranje vina

Prezentiranje vina

Postrežba kar so pripravili kuharji

Postrežba kar so pripravili kuharji

Podelitev medalj turistom

Podelitev medalj turistom

Podelitev medalj kuharjem

Podelitev medalj kuharjem

Podelitev medalj strežbi

Podelitev medalj strežbi

RODITELJSKI SESTANEK ZA 3. D in 3.E

oktober 19th, 2009

RODITELJSKI SESTANEK ZA 3. D in 3.E

V programskem učiteljskem zboru za 3. letnik kuharjev in natakarjev se hitro odvijajo kurikularni dogodki.

Če bodo drugi imeli konec šolskega pouka junija, ga bosta imela 3.D in 3.E že konec decembra.

Potem jih čakajo le še interesne dejavnosti, maturantski ples, praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, morda še koga kakšen dopolnilni izpit in seveda zaključni izpiti.

Leto bo kratko, a dinamično. Da kdo ne bi česa spregledal, da vsi vemo vse, kar se dogaja s tema oddelkoma, smo se že kar na začetku septembra dogovorili, da bo zadnji dan septembra roditeljski sestanek.

In zgodilo se je! Točno, ko je mimo prvo četrtletje pouka.

Jedi so pripravili dijaki sami

Jedi so pripravili dijaki sami

Dijaki pa so se odločili, da to ne bo kar navaden roditeljski sestanek, temveč ga bodo popestrili s svojimi  poklicnimi kompetencami, s strokovnim  znanjem, ki so ga v teh letih na naši šoli  pridobili.

Sicer jih srečujemo samozavestne po šoli, včasih celo prepolne samega sebe, tokrat pa so bili kar malo v zadregi, ko so se pripravljali na sprejem najpomembnejših gostov njihovega življenja – na sprejem njihovih mater in očetov!

Pa tudi staršem ni bilo vseeno, že itak so vedno malo v zadregi, ko morajo na roditeljski sestanek. Ne vedo ali jih tam čaka kaj dobrega ali kaj slabega. No tokrat so jih zagotovo dobre stvari

Predstavila se je tako ekipa strežbe, kot tudi kuharjev.

Kuharski del ekipe

Kuharski del ekipe

Ko je bilo delo opravljeno in zadovoljstvo vidno, so postali oboji dobre volje.

Zadovoljni starši ob pogledu na bifejskio mizo

Zadovoljni starši ob pogledu na bifejskio mizo

Še bolje pa je to, da so združili roditeljski sestanek z vajo, ki jih čaka jutri pri pouku. Tako je šlo za vajo iz kuharstva in strežbe v živo.

Starši niso vedeli, kaj jih čaka in so bili zato toliko bolj presenečeni.

Seveda ni šlo brez budnega očesa Prof. Bezgovška

Seveda ni šlo brez budnega očesa Prof. Bezgovška

V prvem delu roditeljskega sestanka je Vida Lončarič, ki nadomešča vodjo PUZa gospo Kristanovo,  predstavila delo PUZa, šolsko leto, ki je pred dijaki, možnosti vpisa v poklicno tehniški program in kot pedagoginja tudi čeri, ki bodo dijake spremljale v tem letu.

V nadaljevanju je gospa Sabina Snedic, ki je tajnica izpitnega odbora za zaključne izpite,

predstavila potek le teh pri dijakih obeh letnikov in jih seznanila z organizacijo zaključnega plesa ter pomenom le tega za mladega človeka, gostinca in starše, ki so svojega otroka pripeljali do prvega poklica.

Gospod Košak je predstavil nove spletne strani naše šole, gospod Bezgovšek pa pravila, ki veljajo na naši šoli, šolski sklad in potek roditeljskega sestanka v nadaljevanju.

Starši so z bučnim aplavzom nagradili svoje otroke, bodoče kuharje in natakarje, poskusili dobrote in se odpravili na razgovore k razrednikoma svojih otrok.

Tudi dijaki so poskusili svoje izdelke

Tudi dijaki so poskusili svoje izdelke

Tudi, če bodo starši izvedeli kaj neprijetnega na razgovorih, bodo verjetno s seboj domov odnesli o naši šoli, delovni vnemi dijakov in razrednikih svojih otrok, lepe vtise.

Delo opravljeno ob mentorstvu obeh razrednikov in prof. Cecilije Božnik

Delo opravljeno ob mentorstvu obeh razrednikov in prof. Cecilije Božnik

Zato se vsi zahvaljujemo ravnatelju šole, da je omogočil staršem tudi drugi vidik predstavitve 3.D in 3.E ob zaključku šolanja na naši šoli!

Zapisala:

Mag. Vida Lončarič, prof.

V kolikor želite več informaciju in datumi v zvezi z zaključnim delom so na strani:

http://www2.arnes.si/~fkosak/

3-kons, drugič … zaprto

oktober 11th, 2009

Zares nenavadno lahkotno in umirjeno po 3 dnevih ponovno tičim za mašino. Noro miren dan, ni sms-ov (10-15  povprečno na dan zadnji teden), ni mejlov (15-20 na dan zadnji teden), ni klicev (20-30 na dan zadnji teden) … Po 14 urah spanjah (tako globoko zadovoljno nisem spal že mesec ali dva)  iz petka na soboto, po prijetnem družinskem šopingu včeraj zvečer in nedeljskem kosilu pri mami, se mi zdi, da sem se spet vrnil v normalen lajf. “Normalen” v smislu običajnega pedagoško-družinskega ritma. Ker če kdo misli, da je Beranič tale drugi kons stresel iz rokava, se prekleto moti. Ups? Ne, ne zanaša me, povsem sproščeno in hkrati trezno trosim te misli.   Zavedam se, da je blog oblika javnega komuniciranja, po drugi strani pa vendarle tudi prostor nadzorovane intimnosti, ki jo lahko odpiram in zapiram po svoji presoji.  Zato tukaj ne bom pisal o zelo pomembnih osebnih spoznanjih in čustvenih pretresih, nevrotičnih krčih in telesni izrčrpanosti …, ma, koga to briga, pa tud tako hudo ni blo.  Prava informacija; taka, ki izhaja iz osebnih izkušenj in obenem sporoča javno, hladno in profesionalno;  je zagotovo spoznanje, da takega festivala letos nikakor ne bi zmogel spraviti skupaj na daljavo, ob redni službi na Drugi gimnaziji, družini in ostalih aktivnostih, če ne bi imel za sabo izkušnje z lanskim konsom. Ogromno, kar znam danes, sem se naučil lani. Veliko, kar zmorem, sem nabiral v 9 letih na SŠGT. In veliko, kar si še želim, se še mora zgoditi, da bi prispeli na cilj, kjer nekoč vidim 3-kons.  Prvi kons je bil zame izbruh navdiha, čista in nedolžna vizija, kako napolniti fantastičen prostor in 3 šole v pravo zgodbo. Prvi kons je bil matura zagona, volje, energije in preizkušanja, ali zmorem, ali lahko prepričam, ali bodo ljudje sledili moji viziji. Bil je vaja v slogu. Zato me je njegov uspeh zadel in očaral mnogo močneje kot letošnji, drugi. Ob prvem sem spoznal, da gre in da je seme pravo, da bo vzklilo. Letošnji kons je bil izziv predvsem zaradi dejstva, da sem ga delal kot “zunanji” izvajalec, od daleč, po elektronski poti (v glavnem). Obenem je bil tudi zelo frustrirajoč, problematičen, saj se je po uspehu prvega pričakovalo, da bo tudi drugi stekel gladko, lažje, bolje … V tem hipu mirno trdim, da je letošnji vsebinsko (delavnice, učne vsebine za dijake), vizualno-medijsko (celostna podoba) ter logistično (sočasna organizacija dogodkov na 23 prizoriščih, gostiteljsko-protokolarni del) presegel prvega. Začutil sem tudi, da je 3-kons postal blagovna znamka, zaščitni znak, ki mularijo motivira, s katero se zlahka poistovetijo. Tu mislim zlasti na gonjo za festivalskimi ikonami (majice, kartice), za željo imeti nekaj festivalskega na sebi, se pokazati s tem … Zadetek v polno je bila, še zlasti s socialnega in logističnega stališča, večerna predpremiera Dififesta v Metropolu,  medtem ko je bil večerni petkov koncert 3-kons bendov v MCC-ju v tem smislu precej dolgočasen in nepotreben privesek. Vrh je na Trgu Kosovelovih treh  in tam naj tudi ostane.  Sklenem lahko, da sem z drugim konsom diplomiral. Po diplomi ponavadi sledi prava stvar, resna služba, razvoj znanja in graditev osebne kariere … Kaj mi torej preostane? Kam naprej? Kako zastaviti tretji 3-kons? Ma, konec drugega je odlična priložnost za tehtnejši premislek o novih smereh, o izboljšavi slabosti, o tistem, česar še nimamo …  Kajti 3-kons niso samo presežki. Vsebuje tudi precej banalnih zdrsov in običajnih slovenskih slabosti, za katere sem upal, da jim bomo ravno s tako prireditvijo, kot je festival 3 različnih šol, presegli. A jih nismo. Kje pa! Še vedno se preganjamo po starih poteh slovenskih vrtičkov in poudarjamo, to je naše, to je vaše, to je pa njihovo. Mislim, halo? Saj je ok, da poudarjamo različnost, kajti to je festival 3 različnih šol! Saj je ok, da vsaka šola posebej poudari, kaj prispeva, saj je to tudi festival avtonomnosti. Saj je ok, če pišemo, kdo kaj naredi, saj je to vendarle tudi festival osebne promocije. A, za vraga, krepko narobe pa je – in tukaj ima festival še marsikaj za postoriti! -, da se sožitje različnosti in sobivanja, usmerjeno v skupen cilj, ki koristi vsem, dogaja v glavnem le v glavah in vedenju peščice dijakov na glavnem odru. Bendi so mešani, na odru ni pomembno, čigavi so bobni, od kje je basovski ojačevalec, važno je, da se igra, da zadeva je … O preseganju lastnih malih zgodb in prestopanju klišejev pri učiteljih oz. mentorjih bo potrebno še veliko govoriti. Festival bo svoje pravo bistvo dosegel šele tedaj, ko se bodo vsebine delavnic in dogodkov pripravljale tako, da se bodo mentorji 3 šol poiskali, navezali stike sami, si izmenjali dijake, poprosili za pomoč, pobrskali za idejami vzajemno; ko bodo nek dogodek pripravili dijaki 3 šol skupaj in ga kot skupno delo tudi ponudili.  To, to bo pravi zadetek, verjemite! Tukaj se bo zgodil tisti klik, ki se še ni zgodil, ker se ni mogel zgoditi.  Dokler bo organizacija dela potekala tako, da bodo koordinatorji priganjali in  predlagali mentorje, nato zbirali njihove predloge,  jih oblikovali, bo to sodelovanje le posredno. Sicer učinkovito in praktično, a socialno, družabno in kulturološko nezadostno. Seveda pa se ti premiki ne morejo zgoditi kar tako – na moj ukaz ali mojo idealistično željo. Tukaj morajo svoj delež krepko, res krepko povečati ravnatelji. Pravočasno in ne samo površno se morajo vprašati, kaj jim tak festival pomeni, kakšne koristi in učinke šolam prinaša (vsi vemo, da učinki so!), ter kaj so za to pripravljeni vložiti. Pa na tem mestu nikakor ne govorim o finančnem vložku (ta je glede na velikost festivala smešno nizek!), temveč o psihološkem, motivacijskem in identifikacijskem zagonu, ki ga morajo znati prenesti na zaposlene. S festivalom je tako kot z vsako drugo rečjo v življenju. Več sebe v neko zamisel, projekt, stvar, malenkost vlagaš, bližje ti je, rajši jo imaš, bolj jo ceniš. Hudo narobe  in popolnoma mimo koncepta festivala je, če kdo pričakuje, da bo samo opazovalec, ki nič ne bo vložil, festival pa se mu bo že nekako “sam od sebe”  zgodil. Morda se je to zgodilo prvič in drugič, tretjič se zagotovo ne bo. TO NI SLOVO, draga e-skupnost, TO JE SAMO SPOROČILO, DA JE POTREBNO  Z DRAGOCENIMI STVARI RAVNATI Z OBČUTKOM, SPOŠTLJIVO.  Se beremo&vidimo&sodelujemo!

Gorazd Beranič (tukaj nastopajoč izključno kot festivalski vodja)

3-kons 2009 skozi šest oči in šest ušes

oktober 11th, 2009

Učilnice so samevale, na wc-ju ni primanjkovalo wc papirja, na stopnicah se je nabiral prah.

Le kje so vsi? Odpremo šolska vrata in se zazremo na Kosovelovo ulico, ki je nabito polna z množico dijakov katera zre proti odru in se prepušča ritmu 3 KONSA.

#-kons 2009

3kons 2009

3 KONS je dobra prireditev! Ker se zberejo vse tri Kosovelove šole!  (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Poslovno komercialna šola Celje in Gimnazija Celje center). Ker naredijo mega žur! Ker se sliši! Ker se vidi!

Letos je 9. 10. potekal drugi 3 KONS. Na 23 prizoriščih! Nekateri dijaki SŠGT smo se odpravili v mestni kino Metropol, tam smo si ogledali 5 kratkih filmov, ki so jih posneli naši dijaki in na koncu izglasovali najboljšega. Tema filma je bila u3. Čas za nastajanje filma so imeli dijaki 6 mesecev in menimo da so se vsi zelo dobro odrezali. Nato so podelili dva kosovela – kipca, ki so ju ustvarili znani turistični arhitekti, za dva najboljša filma. Komisija je izglasovala film Ali veste, kaj se vam bo zgodilo jutri?, občinstvo pa je itak izbralo film Slava u3, ki pa je tudi nam osebno bil the best! Za dobro organizacijo filmov gre pohvala profesorju Alešu Brodu, ki se je kot vodja zelo potrudil.

Po končanem ogledu filmov smo se odpravili pred glavni oder, ki je bil postavljen na trgu, ki povezuje vse tri šole in tukaj se je zabava začela. Nastopali so dijaki  Kosovelovih šol. Med nastopajočimi je bilo slišati veliko zvrsti glasbe, vse od alternativnega rocka do narodno zabavne glasbe. Ob ritmu golice se je zavrtel cel trg, ob pogledu na plesalce je zastal dih, ob glasu dveh Uršk pa so se naježile dlake na koži.

Za to zelo dobro organizirano prireditev je kriv profesor Gorazd Beranič, ki brez njega KONS  ne bi bil kar je bil. Čeprav ni več profesor na naši šoli ga še vedno priznavamo za našega.

Lani je bil KONS super, letos je bil odličen, kakšen bo naslednje leto?

Sabina, Anja, Karolina  3.č

NEMČIJA 4.-25.9.2009

september 24th, 2009

Nemčija 21. dan

Danes bomo napisali zadnji blog Mitja Muškatevc, Dejan Vozlič in Dejan Povalej.

Pred hišo smo se zbrali okoli 10 ure zjutraj in se odpravili na železniško postajo. Vlak nas je peljali mimo največjega Baltskega pristanišča ROSTOCK. Po dveh urah vožnje smo bili v Stralsundu, na severozahodu Nemčije že blizu poljske meje. Po obvezni malici smo se počasi odpravili proti morskemu muzeju ter akvariju OZEANIUM.

Pred vhodom v OZEANIUM-ena redkih skupnih fotografij

Pred vhodom v OZEANIUM-ena redkih skupnih fotografij

Videl smo mnoge zanimivosti, veliko morskih živali in rastlin .

GALERIJA MORSKIH ŽIVALI

GALERIJA MORSKIH ŽIVALI

V posebni, ogromni dvorani  so bili narejeni umetni sinji kit, orka, delfin in morski pes v naravni velikosti, nato so vsako žival posebej predstavili in povedali kaj zanimivega  o njej.

Facinantno - kot bi bil pod morjem z življem

Facinantno - kot bi bil pod morjem z življem

Posebno atraktiven je bil tudi akvariji v obliki tunela, med tem ko si hodil skozi njega si nad seboj videl  morske pse  in še druge morske živali

Lea in Karolina v ribjem tunelu-pa tudi morski psi so prežali na njiju

Lea in Karolina v ribjem tunelu-pa tudi morski psi so prežali na njiju

Za lažjo predstavo koko ogromno velik je OZEANIUM naj povemo podatek, da je v vseh akvarijih kar 6 milijona litrov morske vode, z veliko različnih živali.  Največji od akvarijev pa vsebuje kar 2.6 milijonov litrov  morske vode.

4-4

Ob največjem akvariju Klara in Maja.

Po  nekaj urnem ogledu smo bili že vsi  utrujeni zardi hoje po tej ogromni stavbi, ki ima akvarije v kar petih nadstropjih.

Seveda se nam je mudilo »domov«, kjer nas čaka priprava na jutrišnji odhod proti domu.

Avtorji smo napisani zgoraj

Fotke sta pa prispevala: Karolina in fk

PREDVSEM ZA STARŠE PONOVIMO!!!!!

Let št. AB 8330 imamo ob 16.10 iz Hamburga in bomo na Dunaju ob 17.40 Nato pa bus.

V Celju  bomo predvidoma med 21. in 22. zvečer. Se vidimo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

NEMČIJA 4.-25.9.2009

september 23rd, 2009

Nemčija 20. dan

Predzadnji dogodek, poleg poti domov, ki nas čaka v petek  smo preživeli zelo lepo. Ko smo zjutraj s težavo vstali in pozajtrkovali, smo se peš odpravili do Marienplaza, ter se z mestnim avtobusom odpeljali do Jugendplaza. Ko smo peš prispeli do Schwerinskega jezera smo se z ladjico odpeljali do otoka Kaninchenwerder.

Zopet nepopolna skupina - manjkal je Blaž, ne morejo si zamislit hotela brez njega

Zopet nepopolna skupina - manjkal je Blaž, ne morejo si zamislit hotela brez njega

Leži na južnem delu Schwerinskega jezera in meri 0.37 kvadratnih km. Tam smo imeli načrtovan piknik, kjer smo jedli hrenovke, zrezke s krompirjem, solato ter razne omake.

Seveda brez  »Wurst« in krompirja ne gre

Seveda brez »Wurst« in krompirja ne gre

Po napornem kosilu smo si komaj malo odpočili, ko so nas že odpeljali na sprehod po otoku. Ogledali smo si razgledni stolp ter raznovrstno rastlinstvo na otoku.Po vrnitvi do našega prostorčka na otoku smo se malo pozanimali o zgodovini otoka. Temeljni kamen je leta 2005 postavil Randy Sämrow. Jugendwerk die Insel in njihovi partnerji pod pedagoškim nadzorom sestavljajo programe za napredovanje mladostnikov. Ta program je mednarodno poznan po svoji učinkovitosti.

Financiran je iz EU

Financiran je iz EU

Ko se vas loti lakota pa se lahko nasitite v restavraciji Tanatara, ki je opremljena v starinskem slogu.

NOTRANJOST RESTAVRACIJE TANATARA

NOTRANJOST RESTAVRACIJE TANATARA

Otok vam nudi pogled na prelepo naravo, ki jo le redkokdaj vidite. Poleg narave pa imamo z otoka tudi prekrasen pogled na Schwerin in grad.

Pogled z otoka proti Schwerinu

Pogled z otoka proti Schwerinu

Park in njegovo okolje poskrbi za sprostitev, šport in zabavo. Poleti pa se lahko tam tudi kopate v Schwerinskem jezeru.

Po informiranju pa smo se počasi odpravili proti celini.

Prispevek pripravile: Maja Sevčnikar in Suzana Pavič

Fotogtafije: fk

LDV-NEMČIJA 4.-25.9.2009

september 22nd, 2009

Nemčija 19. dan

Naši pogledi do prehranjevanja Nemcev

Ob koncu našega bivanja smo se dogovorili, da bomo poskušali ogotoviti kaj Nemci jedo in pijejo na delu, na ulici, v lokalih,………

Seveda, nismo mogli v treh tednih veliko ugotoviti, nekaj pa smo. Vsak dijak mi je napisal dva stavka in njegova opažanja v zvezi s tem in tu je rezultat:

Kuharski del ekipe zatrjuje, da gostje v hotelih glede na to, da je mesto ob jezeru in da je bližina morja naročajo predvsem ribje jedi. Veliko je jedi z žara. Zanimivo je to, da so vsa pečenja na maslu. Kuharji še trdijo da se večino hrane v kuhinji pripravlja konfekcionizirano in večina jedi že vnaprej termično obdelano. Enako velja, za zelenjavo da je že  praktično vnaprej pripravljena, v porcijah, je pa prevladujoča.

Pogosto se  pojavljajo jedi s sadjem-banana, jabolka ali pa kislimi kumaricami, majonezo…

Največkrat se v preprosti prehrani ponavlja krompir ( pečen in kuhan) in jajca. Zanimivo je, da ne poznajo ali pa ni bilo praženega krompirja. Hrana je tudi zato kot trdi ena od udeleženk premastna, preveč kalorična, enolična in pripravljena brez srca, ali kot rečemo nima duše.

Kaj pa na ulici?

Dogodilo se je, da je bil pretekli vikend v znamenju praznovanja obletnice Schwerina.

Tako da so postavili okoli enega od jezer stojnice, mize, stole, glasba……… skratka v prevodu veselica. Ni bilo »prascev«, čevapčičev………………………ampak:

WURST, WURST, WURST, WURST, WURST, WURST, WURST, WURST, WURST,

WURST, WURST, WURST,

WURST, WURST, WURST,

WURST, WURST, WURST,

WURST, WURST, WURST,

WURST, WURST, WURST,

WURST, WURST, WURST

in še enkrat WURST, potem pa še kakšna juhica ali golaž pa kakšna ocvrta zelenjava v pregretem olju,

Ocvrta cvetača

Ocvrta cvetača

videli smo tudi pečeno kračo, pa na eni stojnici tudi nekakšna nabodalca podobna ražnjičem. Klobase so različne in jih pečejo na visečem ražnju.

Veliko je pa tudi sladkih jedi. Nemci veliko jejo na ulici – stoje, ne samo na tej prireditvi ampak na splošno.

Kaj pa pijejo? Zopet bi lahko v celo vrsto napisal BIER. Nekaj vina in seveda vod je enako popularna kod povsod. Še ena zanimivost v zvezi z vodo. Če naročiš vodo ne dobiš navadno ampak gazirano s CO2 jem.

Na tej prireditvi je bilo tudi veliko mešanih pijač-prevladovale so bovle.

Ena od stojnic s ponudbo mešanih pijač

Ena od stojnic s ponudbo mešanih pijač

Lahko bi še veliko pisali, ampak bomo raje povedali ko pridemo domov. Eno je sigurno: tako v hotelskih kuhinjah kot doma si mi Slovenci vzamemo več časa za pripravo hrane. To je pa  že veliko.

OB KONCU NAŠEGA PROJEKTA ŠE NEKAJ BESED:

Z delom v hotelih smo danes zaključili.  Jutri nas  čaka še piknik na otoku sredi Schverinskega jezera. V četrtek  pa se odpravimo na Baltik na sever Nemčije mimo Rostocka do  skoraj 200 km oddaljenega Stralsunda, kjer si bomo poleg mesta ogledali velik akvarij. Obe te zadevi bomo seveda vsak večer po vrnitvi s fotkami vred objavili na blogu.Tako da se iz Nemčije oglasimo še 2 krat.

V  SLOVENIJO se vrnemo v petek in bomo v  Celju  predvidoma med 21. in 22. zvečer.

Takole pa zgleda ob poznih večerih naše uredništvo bloga:

Dežurna urednica je bila danes Mojca s svojima pomočnikoma

Dežurna urednica Mojca s svojima asistentoma Suzano in Blažem

Današnji prispevek prilravili: vsi

LDV-NEMČIJA 4.-25.9.2009

september 21st, 2009

Nemčija 18. dan

Poleg velikega števila zaposlenih v kuhinji ter housekeepingu, se hotel EUROPA lahko pohvali s še večjim kolektivom zaposlenih v strežbi! Število zaposlenih je tako veliko, da niti en teden ni zadoščeval za spoznanje vseh obrazov, kajti zaposleni delajo le dva do tri dni v tednu!

Kot zadnja izmed treh predstavnikov največjega mestnega hotela EUROPE, vam bom Lea Kos predstavila potek mojega delovnega dneva kot pomočnica v strežbi.

Moje delo se prične ob 15 uri. Najprej se vso strežno osebje zbere v officu, kjer si razdelimo delo. Delo poteka v parih. Sodelavci s katerimi sem skupaj preživljala delovno prakso so me zelo prijazno sprejeli.

Strežne ekipe prejšnega tedna:

šefica FRAU PETRA KRECHMA, Maria, Lea, Madlen, Dajana

šefica FRAU PETRA KRECHMA, Maria, Lea, Madlen, Dajana

Moja kolegica v paru je bila skoraj vedno Dajana. Razkrila mi je veliko novosti ter skrivnosti dela v strežbi. Vedno sva najprej uredili in napolnili bar z mankajočo pijačo. Nato smo s skupnimi močmi uredili vse prostore,  kjer je potekala strežba  hrane in pijače.

Že prvi dan so mi pokazali kako poteka delo v točilnici, kjer sem se naučila pripraviti nekaj vrst mešanih pijač.

Aperitiv bar

Aperitiv bar

Tokrat sem se prvič srečala z delom v strežbi, kajti to delo mi je bilo že od nekdaj neprivlačno. A sedaj, ko sem z njim dodobro seznanjena, vidim koliko truda in potrpljenja je za to delo potrebno.

Od 18 do 22 ure je bila strežba večerji. Restavracija se deli na tri prostore z različnim številom sedežev. Največja je dvorana poimenovana BRUSSEL, v kateri lahko sprejmejo do 60 gostov.

Restavracija Brussel

Restavracija Brussel

Nekoliko manjši prostor poimenovan SALZBURG pa sprejme do 50 gostov. Osrednji prostor restavracije pa je namenjen prehodnim gostom kot tudi gostom hotela. In lahko sprejme do 45 gostov.

Restavracija SALZBURG

Restavracija SALZBURG

Pred glavnimi obroki smo za goste vedno pripravili nove pogrinjke, počistili ter uredili restavracijo. Doletela me je tudi posebna naloga, da sem sama morala pripraviti svečano mizo z domiselnimi pogrinjki za 60letnico.

Svečana miza za 60. letnico

Svečana miza za 60. letnico

Nato sem goste lahko kar sama postregla z penino.

Zanimiva in naporna strežba

Zanimiva in naporna strežba

Moje delo se je zaključilo ob 21 uri. Zaradi pozne ure so me vsak večer pričakali vsaj trije člani naše LDV ekipe, s katerimi smo se skupaj odpravili proti našem začasnem domu na Puschinstrasse 17


Prispevek pripravila in fotografirala: Lea Kos

LDV-NEMČIJA 4.-25.9.2009

september 20th, 2009

Nemčija 17. dan

Kot je že Klara včeraj omenila vam bom danes, Blaž Kostanjšek v nekaj stavkih poskusil čim bolj podrobno predstaviti delo v kuhinji tega največjega mestnega hotela EUROPA.

V kuhinji dela trenutno s šefico kuhinje in mano vred sedem kuharjev. Medsebojni odnosi med njimi in mano so zelo dobri. Veliko se pogovarjam in izobražujem v Nemškem jeziku. Za njih je pa tudi Slovenščina zanimiva tako da jim tudi sam razložim kakšno Slovensko besedo. Šefica kuhinje je Frau Berndt, in je zelo prijazna in razumevajoča, rada pomaga in razloži stvari katere mi niso najbolj jasne. Kadar pa šefice ni so mi vedno v pomoč in pripravljeni za svetovanje  Ruslan, ki je poln izkušenj in tudi nadomešča šefico. Veliko pa mi tudi pomaga kuhar Herr Ahrles, kateremu se vedno poleg resnega dela še lahko nasmejiš.

Del kuharskega osebja:

Frau Berndt, Herr Ahrles, Blaž Kostanjšek in Ruslan

Frau Berndt, Herr Ahrles, Blaž Kostanjšek in Ruslan

Vsak dan pričnem s svojo prakso ob 14. uri. Takoj se začnejo priprave za večerjo, kjer hotelski gostje večerjajo v obliki hladno – toplega bife – ja.

Hladni jedi pripravljene za hladno topli bife:

Mešana mesna plošča

Mešana mesna plošča

Mesni fileji in ruladice obloženi z ananasom, žulijen zelenjavo in gobicami

Ribja plošča z različnimi vrstami mariniranih in termično obdelanih rib

Ribja plošča z različnimi vrstami mariniranih in termično obdelanih rib

Poleg bifejske ponudbe se v kuhinji pripravlja v tem času veliko jedi po naročilu:

Mathias ( riba) z majonezno solato in kuhanim krompirjem

Mathias ( riba) z majonezno solato in kuhanim krompirjem

Ko je vse pripravljeno za današnji dan, začnemo s pripravo na jutrišnjega. Delo je raznoliko in poučno. V začetku sem opravljal manj zahtevna dela, kot so: rezanje paradižnika, kumaric in ostale zelenjave, pripravljal hladne mesne plošče. Po nekaj dneh sem že samostojno pripravljal juhe kot so: zelenjavna, paradižnikova…. V zadnjih dneh, ko je šefica kuhinje ugotovila da mi gre delo dobro od rok in da mi lahko zaupa skupaj pripravljava jedi po naročilo.

Ob delu me je takole ujela Lea

Ob delu me je takole ujela Lea, ko je prišla v kuhinjo

Delo zaključim ob pol devetih zvečer. Glede na to, da delam samo 6 ur in da se mi ni treba učiti za šolo, nisem preutrujen in ga z veseljem opravljam. Ko zapustim hotel me čaka 15 minut hoje do tramvaja ( S-Bahn), ko pridem na Puschinstrasse 17 vidim pred očmi samo še posteljo.

Prispevek pripravil in fotografiral: Blaž Kostanjšek